Roko na srce, obožujem hrano in prehranjevanje. Uživam v hrani. Uživam, ne glede, ali jem sam ali v družbi; več nas je, bolj zabavno je. Druženje, pogovor, teme … vse to se lažje razvije, ko je dobra hrana na mizi. Ko jem zunaj, gostinci poskrbijo, da ima hrana zelo slasten okus, izgled in vonj. Ko si sam pripravljam hrano, je ta sicer bolj siromašna, a še vedno jo je užitek pogledat, vonjat in okušat.
In kaj je hrana?
Wikipedija pravi: »Hrana je skupek snovi, ki jo organizem zaužije in predstavlja vir energije za njegovo delovanje ter molekularne gradnike za rast. Zaužite snovi se v procesu prebave pretvorijo v obliko, ki jo lahko asimilirajo in uporabijo celice, neprebavljivi ostanki pa se izločijo.
Običajno govorimo o hrani s stališča človeka, kateremu predstavlja osnovno potrebo. Skozi zgodovino si je človek zagotavljal hrano z lovom in nabiralništvom, zadnjih 10.000 let pa predvsem z načrtnim gojenjem (kmetijstvom). Zdaj je večina prehranske energije, ki jo zaužije človeštvo, produkt prehrambene industrije, ki izvaja različne postopke umetnega spreminjanja živil.”
Človek ne more preživeti, če ne pije tri dni in če ne je tri tedne (odvisno od posameznika, podnebja, okolja … a vseeno). Torej hrana je … energija za naše telo, naš obstoj. Nič več, nič manj. Hrano sestavljajo hranila, kot so beljakovine, maščobe in ogljikovi hidrati. Vsako hranilo ima definirano energijo (B in OH 4 kCal na gram, M 9 kCal na gram).
In to je to … Ja. To je hrana.
In kaj smo mi naredili iz nje? Onaniranje na čim lepše, okusnejše, dišeče, zakomplicirano, medijsko predstavljanje čim večjih/nižjih številk kCal. Priznam, tudi moje objave hrane dobijo največ všečkov, komentarjev in delitev. Ja, celo več, kot pa lepo žensko telo z oblinami!
Opažam trend ogromnega števila televizijskih oddaj na temo hrane: sajenje, priprava, kuhanje, tekmovanje v reality showih, mastenje (dobesedno žretje), da ne omenjam družbenih medijev, kjer se pojavi še kakšna bolj abstraktna oblika hrane.
Hrana je postala tekmovanje, manifestacija užitka, sociološki in duševni užitek oz potešitev. Vse to lahko vodi v ortoreksijo, anoreksijo in tudi bulimijo. Da ne omenjam povprečne telesne teže prebivalstva, ki samo raste, seveda temu primerno tudi odstotek telesne maščobe, predvsem zaradi nepravilnega prehranjevanja, kakor tudi zelo sedečega načina življenja. In živilska industrija to samo še spodbuja, z izmišljevanjem novih in novih oblik hrane, z razvrednotenimi hranili, da hormonskih dodatkov niti ne omenjam.
Ob vsem tem smo pozabili osnovno poslanstvo hrane, ki je energija za preživetje. Nimam nič proti, da ob hrani uživamo, vendar menim, da je že zdavnaj vse skupaj prestopilo mejo in se samo še slabša …
Kaj pa vi menite?
